NOŠA V DRAGATUŠU IN OKOLICI

Današnji Dragatušci se ne spominjajo več belih noš iz domačega platna. O tem pričajo fotografije s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Podobna so tudi pričevanja in fotografije iz ostalih vasi v osrednji Beli krajini. V prid temu govorijo tudi najnovejše raziskave o oblačilni kulturi Belokranjcev v preteklosti, ki jih je opravila dr. Marija Makarovič. Take raziskave so bile opravljene tudi za Folklorno skupino Dragatuš, ki je potrebovala nove kostume.

Dr. Marija Makarovič ugotavlja, da so se v 20. stoletju tudi staromodnejši domačini odrekli beli noši in jo zamenjali s črno. Po podatkih in pričevanjih je bilo za Dragatuš značilno vse tisto, kar je bilo značilno tudi za druge kraje v osrednji Beli krajini. Tako je znano, da je Dragatuš z okolico zelo zgodaj (glede na obkolpske kraje) opustil belo, doma narejeno nošo.

Pražnje oblečene ženske so v vaseh ob Kolpi še sredi 20. stoletja nosile obleke, izdelane iz domačega platna, ki pa so bile sodobno krojene. Moški so že koncem 19. stoletja kot pražnjo nošo nosili obleko, narejeno iz kupljenega temnega blaga. Ta se ni bistveno razlikovala od preprostejše moške pražnje noše na ostalem slovenskem ozemlju. S tem je razbit stereotip o beli belokranjski noši, razpoznavnem znaku Belokranjcev. Folklorna skupina Dragatuš ima kostume, ki so rekonstrukcija noš iz obdobja 1880-1920. To obdobje se pokriva tudi s plesnim izročilom tega časa.

V letu 2007 je skupina začela z izdelavo novih kostumov, ki naj bi predstavljali pražnjo nošo iz obdobja začetka 20. stoletja v osrednji Beli krajini, s poudarkom na Dragatušu in okolici. Za osnovo služijo predvsem ohranjene fotografije iz tega obdobja.