Zgodovina

Začetki društva segajo v leto 1957, ko je dragatuška učiteljica Ivanka Banovec zbrala glasbeno nadarjeno mladino ter pričela z učenjem belokranjskih plesov in pesmi. Prvi nastop so imeli v Dragatušu za krajevni praznik leta 1957. Delo je nadaljeval domačin Janez Mušič, ki je k sodelovanju pritegnil učitelje ter nadobudne Cestnikove tamburaše. Po njegovem odhodu v Ljubljano je vodenje prevzela domačinka Mara Brodarič ob sodelovanju z Evgenom Cestnikom. To so bili časi razcveta belokranjske folklore, ki ga je vzpodbujala ustanovitev folklornega festivala Jurjevanje v Črnomlju (leta 1964).

V 70-ih letih prejšnjega stoletja je folklorna dejavnost v Dragatušu delovala kot sekcija v okviru mladinske organizacije. Začetno folklorno znanje se je pridobivalo v osnovni šoli, kjer je folkloro učila Ivanka Jaketič. Dragatuška osnovna šola je bila vedno inkubator kadrov, učenja ter ohranjanja ljudskega izročila, za kar si je številna leta vztrajno prizadevala ravnateljica Fani Toman.

Z dolgoletnim in uspešnim vodenjem Folklorne skupine Dragatuš (od leta 1975) je pustila svojstveno, močno sled Zdenka Flajnik, poročena Pezdirc. Znanje in izkušnje je pridobivala ob sodelovanju z najvplivnejšimi strokovnjaki s folklornega področja. S specifičnim ter timskim načinom vodenja je okoli sebe vedno zbrala sposobne sodelavce različnih strokovnih  področij. Tako je na glasbenem področju vodstveno sodeloval Dušan Šuštar, za njim pa do sredine 90-ih let Judita Ilenič in Tone Grahek, kasneje še Roman Žlogar, Jure Matkovič in Matej Banovec.

Vpetost FS Dragatuš v kulturne sfere kraja, Občine Črnomelj in celotne Bele krajine se je med drugim pokazala tudi v organizaciji in izpeljavi prvega in do sedaj edinega srečanja vseh belokranjskih tamburašev, ki je bilo v Dragatušu leta 1994. Ob tej priložnosti je FS Dragatuš izdala publikacijo Srečanje tamburašev v Dragatušu. V letih 2019 in 2020 je skupina naredila več plesnih koreografij in sodelovala pri prvi tamburaški operi na svetu z naslovom Ambrož in Katarina v izvedbi Tamburaškega orkestra Dobréč Dragatuš.

V začetku novega tisočletja je skupino dve leti vodila Manica Šuštarič, od leta 2004 pa je umetniški vodja Tadej Fink. Z znanjem, energijo ter odličnimi sposobnostmi dela z ljudmi je v sodelovanju z Zdenko Pezdirc ter z vodstveno ekipo popeljal dragatuško folkloro na največje in najzahtevnejše odre. Interdisciplinarnost folklorne dejavnosti zahteva uspešno strokovno sodelovanje različnih področij – za petje skrbi Ani Jankovič Šober, za kostumografijo Anica in Anita Matkovič, za tamburaše in godce Tajda Klobučar, ki jo je leta 2020 zamenjal Jan Gašperič. Organizacijsko področje je že več kot tri desetletja v domeni predsednika Leopolda Perka.

Dragatuška folklora od svojega začetka poustvarja belokranjsko kulturno dediščino kot folklorizem celotne Bele krajine. Konec prvega desetletja 21. stoletja je skupina pod skrbništvom Zdenke Pezdirc izvajala snemanja in terenske raziskave po Beli krajini (ljudske pesmi, plesi, glasbila, šege in navade, pripovedi). Rezultati dosedanjega terenskega dela in sodelovanja s strokovnjaki iz Glasbenonarodopisnega inštituta Ljubljana se odražajo v vsebinski nadgradnji programa, ki se, poleg tradicionalno poznane Bele krajine z »belim folklorizmom«, dopolnjuje in prikazuje barvitejšo ter realno večplastnost belokranjske kulturne dediščine.

Tako je skupina po letu 2010 projektno pričela z izvajanjem na terenu pridobljenih ljudskih pesmi ter z rekonstrukcijo tretje plesne plasti belokranjske folklore (konec 19. in prva polovica 20. stoletja), ki jo poustvarja v temnih (pražnjih) kostumih in ob glasbeni spremljavi godcev. Leta 2020 je skupina izdala publikacijo Citre v Beli krajini in bila pobudnica učenja igranja na citre in oprekelj, ki odtlej poteka v Dragatušu.

Od leta 1998 v okviru društva deluje tudi

Otroška FS Dragatuš.

 

Domačini, ki jim je FS Dragatuš podelila naziv častnega člana:

Evgen Cestnik (1913 - 1998)

Vsestranski ljudski umetnik: glasbenik, pesnik, skladatelj, pevovodja, igralec, režiser, organist, partizan, restavrator in dolgoletni vodja tamburašev v Dragatušu.

Fani Toman (1933)

Dolgoletna ravnateljica in učiteljica na OŠ Dragatuš, ki je z organiziranjem in spodbujanjem več desetletij aktivno podpirala delovanje folklorne dejavnosti v Dragatušu in se zavzemala za razvoj kraja. Vedno je našla rešitve za delovanje folklore na OŠ Dragatuš.

Cita Cestnik por. Matkovič (1923 - 2007)

Ljudska pevka, pesnica, slikarka in avtorica folklornih pripovedi.

Janez Mušič (1938 -2011)

Urednik, publicist, prevajalec, pisatelj, založnik, vodja FS Dragatuš konec 50-ih let 20. stoletja.